Menarha

6.10.2018

Prva krvavitev ali menarha je za dekleta eden izmed najpomembnejših dogodkov v fazi dozorevanja. Je očiten znak, da je mlado dekle začelo veliko pot spreminjanja; od punčke do punce, nato ženske in nekoč mame. Poleg nastopa prve krvavitve se pojavljajo tudi druge telesne spremembe: rast dojk, spreminjanje nožnice, poraščenost po telesu in potemnitev dlačic, povečanje maščevja okrog bokov, zadnjice in stegen, razširi se medenica in posledično boki, pojavi se mozoljevost, nastopijo spremembe v čustvovanju, … Telesni razvoj in čustvene spremembe spodbudi delovanje in povezava med hipotalamusom, hipofizo (možgani) in jajčniki, ki so prav tako začeli dozorevat in se postopno pripravljati na popolno delovanje. Vse to so znaki zorenja dekliškega telesa in počasna priprava na reprodukcijo; na sposobnost zanositve, fazo nosečnosti, porod in na materinstvo. Brez vseh teh pomembnih značilnosti ženska ne bi zmogla spočeti otroka, ga donositi, roditi in zanj skrbeti na fizični in čustveni ravni.

Čas za prvo krvavitev

Povprečna starost dekleta ob prvi krvavitvi je 12 let in pol. Ta povprečna starost danes velja za dekleta v bolj razvitih državah sveta (Severna Evropa in Severna Amerika). V manj razvitih državah je povprečna starost ob nastopu prve krvavitve višja in se pojavi okrog 15. leta starosti. Ena od razlag za ta časovni preskok je prej kot s starostjo povezana s telesno težo in maso maščevja. V razvitejših predelih sveta je način prehranjevanja drugačen in zato kritično telesno težo za nastop prve krvavitve (od 46 do 48 kg) dosežejo prej, kot dekleta v manj razvitih državah. Seveda pa so mogoča velika individualna in etična odstopanja.

"Pri 15-ih še vedno brez menstruacije!"

V resnici pa je okvir, kdaj dekle dobi prvo krvavitev, zelo širok. Ta namreč lahko nastopi pri 8-letni deklici ali pa pri 17-letnem dekletu. Pri dekletih, ki se intenzivno ukvarjajo s športom, bo menarha najverjetneje nastopila kasneje v primerjavi z njihovimi vrstnicami. Kljub temu, da so njeni sekundarni telesni znaki že očitno razviti (oblika telesa; prsi, nožnica, širši boki, poraščenost telesa), je dekle lahko še vedno brez krvavitve. Zaradi napornih in pogostih treningov, ki zahtevajo veliko energije, ostane te nekoliko manj za pokritje ostalih fizioloških funkcij, vključno z reprodukcijo.

Danes znanstveniki nimajo natančnega odgovora, kaj vse vpliva na prvi nastop krvavitve, so pa številne študije pokazale zanimive ugotovitve, poglejmo jih nekaj …

Vpliv okolja

Ena izmed raziskav iz leta 2010 je pokazala, da na nastop menarhe vpliva okolje v katerem dekle živi. Dekletom, ki živijo v mestih se prične njihova plodnost povprečno razvijati prej, kot dekletom s podeželja. Meščanski otroci naj bi imeli boljše možnosti za rekreacijo, boljšo prehrano in manj fizičnega dela. Dekleta iz večjih družin naj bi prvo krvavitev dobile kasneje kot edinke. Številčnejša je družina, večja je možnost slabših socialnih pogojev in slabšega finančnega stanja, kar posredno lahko vpliva na slabšo prehranjenost. Že ob koncu 19. stoletja so ugotovili, da se pričnejo otroci iz višjih socialnih slojev prej razvijati v primerjavi s sovrstniki iz revnejših družin.

Družinske razmere

V osemdesetih letih je bilo ugotovljeno, da pri prvorojenkah prva krvavitev nastopi prej v primerjavi z drugo-, tretje-, in več-rojeno. Leta 2010 je bilo ugotovljeno, da določene situacije v družinah, kot so odsotnost očeta ali slab odnos med očetom in hčerko, slab odnos med mamo in hčerko, prisotnost osebnostnih in duševnih motenj matere, pogosto napovedujejo zgodnji nastop pubertete. Oba primera kažeta na to, da mora dekle, ki se znajde v takšni družini zgodaj zaključiti fazo otroštva in pričeti telesno in čustveno dozorevat prej, kot bi morda sicer, saj mora poskrbeti sama zase in hkrati še za ostale družinske člane (brate, sestre, za enega ali oba starša).

Vpliv onesnaženosti

Leta 2000 in nato še v nekaterih kasnejših raziskavah je bilo ugotovljeno, da na zgodnejšo ali kasnejšo puberteto vplivajo tudi kemični motilci (sintetični hormoni) iz okolja. S svojim delovanjem kot zaviralci in pospeševalci spreminjajo produkcijo, delovanje in metabolizem endogenih hormonov. Nekatere spojine vplivajo na zgodnejšo in druge na kasnejšo starost ob prvi krvavitvi.

2 leti prej, kot pri babici

Raziskave v zadnjih desetih letih kažejo, da se je današnja starost deklet ob nastopu prve krvavitve v primerjavi z njihovimi babicami povprečno znižala za 2 leti. Ob enem pa se je tudi časovni razpon podaljšal, razlika med najzgodnejšim in najbolj poznim nastopom prve krvavitve znaša kar za 9 let. K vsem tem razlikam je pripomogla močnejša prehranjenost, več mesne hrane, razvoj podeželja, razlike v socialni varnosti, onesnaženost okolja, sodoben način življenja, raznolikost življenjskih stilov in splošna večja čustvena zahtevnost.

Unikat

Čeprav se danes ne ve povsem natančno kaj je tisto kar pripomore k nastopu prve krvavitve je pa zagotovo znano naslednje … Vsako dekle je dragocen unikat in vsaka ima svojo edinstveno pot telesnega razvoja in razvoja plodnosti. Starost ne določa nastopa prve krvavitve pač pa njena telesna pripravljenost. Nastop prve krvavitve se pri posameznici vedno zgodi ob pravem času.