Pornografijo dečkom, lepotno industrijo deklicam
Danes so ne-kemične odvisnosti v porastu, odvisnost od elektronskih naprav, pornografije, ličil,.. Potencial za razvoj določene odvisnosti se začne zelo zgodaj, že v fazi otroštva, ki pa se okrepi v obdobju pubertete, ko se delovanje možganov preoblikuje in še bolj utrdi. Kaj torej lahko naredi starš, da bo imel vsak najstnik karseda varno okolje in primerne temelje za svoj spolni razvoj?
Iz dečka v "perverzneža"
V času pubertete, med 9. in 14. letom starosti, prične telo fanta zalivati val testosterona, ki ga pričnejo na pobudo možganov v večjih količinah izločati moda in nadledvična žleza. Testosteron ne vpliva le na izrazite telesne spremembe fanta, ampak začne voditi tudi njegove misli in vedenje. Hormon prične dramatično vplivati na tiste dele možganov, ki so odgovorni za spolnost. Njegovi možgani postanejo prežeti z mislimi na spolnost in ga nekontrolirano silijo k vizualizaciji telesnih ženskih podob. Morda se zdi, da se najstnik pričenja spreminjati v »perverzneža«, vendar pa je to eden izmed naravnih načinov, da se bodoči moški začne postopoma pripravljati na tisto, kar bo postalo zanj zares pomembno, razumljivo in dosegljivo komaj v kasnejši dobi – na reprodukcijo.
Najstnik v svetu pornografije
Prav v tem obdobju te nenadne burne možganske spremembe široko odprejo vrata pornografiji, ki je danes na prefinjen način dostopna skoraj na vsakem vogalu. V svetu pornografije najstnik dobi hiter način, kako nahraniti svoje misli o spolnosti, in kako s pomočjo vizualizacije in dražljajev umirjati svoje telo. Gledanje pornografije spodbudi izločanje dopamina, ki najprej sproži občutja evforije in vznesenosti, nato pa doseže občutja nagrajevanja in ugodja. Zaradi tega učinka se fantovsko telo umiri obenem pa občuti nepopisno zadovoljstvo. Četudi se zatem pojavi občutek krivde, bo že ob naslednjem občutju melanholije, dolgčasa, stresa ali celo lakote, iskal dozo dopamina zopet na istem mestu – v pornografiji, ki mu bo ugrabila in zasužnjila telo, um in duha, še preden se bo tega sploh zares zavedal.
Ali obstaja preventiva?
Kar nekaj lahko naredimo na preventivi, v največji meri prav v svetu starševstva. Če gremo v sam temelj spolne vzgoje, je najmočnejša vzgoja tista, ki jo bo otrok deležen doma, predvsem iz tega, ko bo sam najprej začutil kakšen odnos do telesa, golote in spolnosti imata njegova starša; ali so te teme tabu, prepovedane, grešne in slabe? Se jih nenehno izpostavlja na neprimeren in sprevržen način? Ali pa je to predstavljeno s spoštljivo držo, kot nekaj naravnega in dragocenega?
Ko najstnik na pragu pubertete prične zaznavati svoje telo, ki v njem prižiga misli in željo po spolnosti, je pomembno, da mu je to pojasnjeno kot nekaj povsem normalnega. Dovolj je, če se lahko najstnik v svojih spremembah in doživljanjih telesa le opazuje brez, da bi moral karkoli storiti v smeri, da bi se njegovo telo s pomočjo »spolnega eksperimentiranja« nenadoma umirilo. V tem obdobju je zelo pomembno, da ga starši spodbujajo in podpirajo zlasti pri aktivnostih, ki so prav tako pomembne za moški svet, pri športu ter v dejanjih kjer sta potrebna tveganje in pogum, s tem mu namreč omogočajo, da usmerja pozornost in razvija svoje potenciale na drugih področjih.
Ne dovolj dobra in nepripadna
Pri deklicah pa začneta v puberteti njuhove možgane zalivati estrogen in progesteron, ki ga v največji meri ciklično izločajo jajčniki. Hormona močno vplivata na tiste dele možganov, ki so odgovorni za čustvovanje. Hormonski valovi začno v večjih količinah zalivati možganski center za zaznavanje sprejemanja in zavračanja. Za odraščajoče dekle je občutek povezovanja in pripadnosti izrednega pomena, mnogo bolj kot za odraščajoče fante. Ker se njeno telo razvceta, možgani pa prično delovati ciklično in bolj burno, ne bo vedno znala razumeti in razbrati, kdaj in ob kom je lahko zares sprejeta. Zato si bo prevode, ki pa so žal pogosto napačni, dajala sama; da je neprimerna, nepomembna, nezaželena in ne dovolj dobra, da zaradi vsega tega ne sme nikomur pripadati.
Prodana lepotni industriji
Ker pa dekleta hrepenijo po pripadnosti, saj jim edino to prinese največji občutek varnosti, bodo iskale načine, kako to doseči. Eden izmed načinov je iskanje pripadnosti s pomočjo lastnega videza, saj ga najstnice dojemajo kot najpomembnejši del lastne biti. Tu pa hitro najde svoj prostor lepotna industrija, ki jim začne z lažnimi primeri idealne podobe ženske obljubljati tisto, česar si najbolj želijo. Ličila, oblačila, lepotni posegi, pretiravanje s hujšanjem in prehrano postanejo glavna sredstva in načini, kako se približati idealni ženski in bodo zato, da bi se lahko čutile popolno naredile vse, šle tudi preko lastnih meja samo zato, da bi lahko zaznale tisti majhen občutek ugodja s tem, ko jim bo nekdo na podlagi zunanjosti, končno dal potrditev njihove vrednosti. Dekleta na ta način gradijo svojo osebnost samo na podlagi zunanjosti in tako postanejo prodane lepotni industriji, izgubijo stik s seboj in ne potencirajo tistega kar žensko naravo gradi globoko od znotraj.
Oče je ključ do samozavesti
Deklice morajo prvo potrditev in občutek pripadnosti dobiti od lastnih staršev. Ta del je pomemben že pred vstopom v puberteto, v času najstništva pa se mora še okrepiti. Tudi tu velja enako: zgled in izkušnjo pripadnosti bodo najprej našle pri odnosu, ki ga imata starša med seboj; je njun odnos ljubeč in spoštljiv, sta si naklonjena in zmoreta razreševati konflikte? Potem v odnosu, ki ga lahko goji z mamo in v odnosu, ki ga ima z očetom. Slednji je celo pomembnejši, saj je lik očeta obenem prvi lik moškega – predstavlja vlogo tistega, ki prinaša občutek varnosti.
V času pubertete, ko začno hormoni ciklično zalivati njene možgane, bodo dekleta v določenih obdobjih občutla več samozavesti, že čez nekaj dni pa bodo njeni občutki popolno nasprotje temu. Stavek: »Te hlače ti ne stojijo prav,« bo v nekaterih dneh zlahka preslišala, spet drugi dan bo takšna izjava zanjo prava katastrofa, saj ji bo prinesel občutek tesnobe, nezadovoljstva in razočaranja nad samo seboj. Tu je zelo pomembno, da starša resnično verjameta vanjo in jo podpirata z vsem kar je, še zlati takrat, ko ona sama tega ne zmore. Prevodi staršev, ki govorijo o tem, da je ljubljena, lepa, dovolj dobra in pomebna, so ključnega pomena. Prav očetove besede, kot so: »Vidim, da ti je trenutno res težko, ampak v resnici si tako čudovita in zelo dobro ti gre! Zame boš vedno edinstvena,« bodo njeni možgani lahko sprejeli, kot nekaj pozitivnega, kar bo pripomoglo k izločanju dopamina in ustvarjanju potenciala za nepogrešljivo žensko samozavest.
Spodbujanje kritičnega razmišljanja
Raziskave kažejo, da imajo mladostniki, ki so odraščali v okolju, kjer so lahko imeli občutek, da je njihovo telo lepo in so imeli zgled ljubečnosti in spoštovanja, manj nerazumnih in iracionalnih skokov v spolnost ter manj dovzetnosti za pornografijo. V obdobju najstništva pa je pomembno, da se mladostnikom ponudi kvalitetne informacije skozi katere se lahko razumejo v svojih telesnih spremembah, še bolj kot to pa je pomembno spodbujanje kritičnega razmišljanja na način: »Če nekaj storim, se za tem nekaj zgodi.« V tem obdobju jim lahko poleg informiranja postavljamo vprašanja ob katerih naj razmišljajo brez, da bi zanje že imeli pripravljene odgovore: »Kakšen odnos do telesa, nasprotnega spola in spolnosti želiš razviti?« Tak način razmišljanja jim namreč prinaša konkretno izkušnjo in občutek, da postajajo sami odgovorni za svoje življenje. Pomembno pa je tudi, da starši zagotovijo varno okolje v katerem lahko najstnik kadarkoli izrazi vsa svoja občutja, razmišljanja, dileme in stiske.