Sadovi vzdržnosti
Pari, ki živijo po načelih naravnih metod, se vsak ciklus srečajo z dnevi vzdržnosti, še posebej takrat, ko otrok ne načrtujeta. Dnevi vzdržnosti nastopijo v dneh, ko ženska zaznava plodno sluz in ta dan ovrednoti za njen plodni dan. Narava je tu poskrbela, da si par v teh dneh ljubezen izkazuje tudi na drugačne načine, da njuna intima zaživi bolj polno in celostno. Želela je dati priložnost, da par svoj odnos gradi tudi s pogovorom, s poslušanjem drug drugega, z dotiki, s skupnim preživljanjem prostega časa,.. Življenje po načelih naravnih metod poskrbi, da par v odnosu nikdar ne zaspi, temveč ju spodbuja k nenehni skrbi zase, drug za drugega in za odnos.
Raznolikost intime
Pod besedo intima si pogosto predstavljamo samo spolni odnos. Vendar s tem besedi delamo krivico, saj je intima mnogo več, kot samo to. Intima odnosa je tudi iskren pogovor, slačenje z besedami in razkrivanje svojih čustev, svojega notranjega sveta. Intima je hkrati zanimanje za počutje in za doživljanje sveta ljubljene osebe, pomeni prisluhniti ji. Intima so objemi, dotiki, držanje za roke, poljubi, božanje, crkljanje, ki ne privedejo vedno do spolnega odnosa. Še posebej ženske se v takšni intimi počutijo ljubljene. V odnosih kjer je tovrstna intima le uvod v spolnost, se začno ženske kasneje pogosto izogibati tudi temu, saj dobijo sporočilo: “Zopet samo nekaj hoče od mene.” Intima je tudi skupno preživljanje prostega časa, predvsem, če je zraven vključena tudi telesna aktivnost, saj se pri tem izločajo endorfini hormoni, ki so odgovorni za dobro počutje in ugodje.
Intima, najbolj notranji
Beseda intima v latinščini pomeni najbolj notranji. Intima je torej vse tisto, kar je najgloblje v nas, najbolj pristna in najbolj globoka čutenja, želje, hrepenenja in celotna resničnost posameznika z vsem kar je. Tam je tudi vsa ranljivost in nepopolnost, posameznikova nenarejenost. Najgloblja želja vsakega posameznika je, da bi živel v odnosu, kjer bi ga drugi resnično poznal, ga sprejemal, razumel, čutil in bil globoko povezan z njim. Intima odnosa je torej poznati sebe in je nenehno razkrivanje sebe drugemu. Pomeni videti v svet drugega in ob enem dopustiti, da drugi vidi moj notranji svet. Intima je odnos, ko te nekdo sprejme tam, kjer misliš, da nisi vreden ljubezni.
Spolnost, češnja na torti
Spolnost je najčudovitejši in najgloblji izraz ljubezni. Je telesna podaritev drug drugemu, ki dovoljuje celo fizični vstop v telo drugega. Spolnost prihaja na vrsto po tem, ko sta partnerja že zaorala v gradnjo odnosa in v gradnjo svoje raznolike intime. Po tem, ko si znata in dovolita prihajati blizu z besedami, s poslušanjem, s čustvi, z dotiki, … Gradnja intime je proces. Spolni odnos pa je češnja na vrhu vsega tega. Žal marsikje spolnost pogosto ostaja edini način iskanja dokaza ljubezni. Kadar je prisotno samo to, postane spolni odnos sredstvo za utišanje občutka samote in le način užitka za umirjanje telesne stiske. V teh primerih postane spolni odnos mašilo in spolnost postane samoumevna. Tu ne moremo več govoriti o podaritvi drug drugemu, ampak o telesni zlorabi drugega za zadovoljevanje lastnih potreb.
Hrepenenje in svoboda
Ali ni vzdržnost in ob enem hrepenenje po spolni združitvi omejevanje in odvzem svobode? Dokler partnerja hrepenita drug po drugem in po telesni združitvi, je to dobro. Ne le dobro, prav je tako. Hrepenenje dela človeka živega in ustvarja pričakovanje tega, da bo to hrepenenje enkrat izpolnjeno. Prav v času, ko partnerja najbolj hrepenita drug po drugem, je priložnost, da kljub tem težkim občutkom poskrbita drug za drugega na način, kot je všeč drugemu. To je tisto kar omogoča rast odnosa v globino. Je mala smrt samemu sebi, da lahko zrasteta odnos in ljubezen. Hrepenenje je tudi priložnost za izraz svojih želja ljubljeni osebi tudi na glas: “Danes si te tako želim, a spoštujem najino odločitev glede vzdržnosti in dejstvo, da še ne želiva podarjati novega življenja.” Ubesediti svoja hrepenenja pomeni biti odkrit tudi z besedo in ne le s telesom. Po tem, ko s svojo stisko ne ostaneš več sam, jo je lažje nositi ali pa se celo preobrazi v nekaj lepšega. O svobodi govorimo samo takrat, kadar imamo izbiro reči DA in NE. V primerih, ko moramo govoriti samo DA, ni svobode. V spolnosti kjer mora telo stalno izrekati DA, ni svobode.
Hormoni navezanosti
V procesih intime, kamor štejemo vso raznolikost intime, se izločajo hormoni navezanosti, kar omogoča, da se partnerja tudi kemično navežeta drug na drugega, drugače povedano, bolj kot smo v stiku z nekom, več njegove bližine si želimo. Pri ženskah za navezanost skrbi predvsem oksitocin, pri moških pa epinefrim. Pri obema se hormoni navezanosti izločajo počasi, navezanost počasi nastaja in raste. Izločanje večje količine oksitocina spodbuja estrogen, izločanje tega hormona pa se poveča predvsem ob občutkih nežnosti in dotikih. Tudi pri moških se epinefim izloča počasi. Najpogosteje se izloča pri športni aktivnosti. Kadar njegova količina doseže vrh, preide moško telo v stanje ekstaze in prične uživat. Zato je za oba pomembno, da se skupaj poslužujeta različnih oblik intime v katerih se pogosto izločajo hormoni navezanosti, kar tudi pripomore k temu, da ostajata drug ob drugem.
Obdobje brez spolnosti
Vsak par se tekom življenja nenačrtovano sreča z obdobjem daljše vzdržnosti. Najpogostejše situacije, ki do tega pripeljejo so obdobje nosečnosti, kadar ima ženska težko nosečnost in telesne bolečine, zaradi česar ne zmore imeti spolnih odnosov. Obdobje po porodu, kadar njeno telo potrebuje daljše okrevanje in ne zmore imeti spolnih odnosov. Obdobje menopavze, ko se želja po spolnosti naravno zmanjša, nožnica postane suha, spolni odnos pa posledično boleč in za žensko naporen. Tudi pri moških pride do upada libida, najpogosteje v primerih, ko se nivo testosterona zmanjša. Nezmožnost spolnih odnosov pa se lahko pojavi, tako pri moških kot pri ženskah, v primeru bolezni. Ob teh nenadnih situacija pridejo še kako prav pretekli treningi vzdržnosti, v odnosu pa ostaja tista oblika intime, ki sta jo znala zgraditi tudi z dotiki, poljubi, s pogovorom, s poslušanjem, s humorjem, s skupnim preživljanjem časa, … Odnos je prav s tem še vedno živ in svež.
Sadovi vzdržnosti
Vzdržnost ni nekaj napornega, odvečnega in nepotrebnega. Je priložnost za gradnjo odnosa. Odnos dela bolj celosten, širši, globlji in ga poživlja. Obdobja vzdržnosti so priprava na nastop daljšega obdobja brez spolnosti, ki ga nepričakovano lahko prinese težavna nosečnost, obdobje po porodu, menopavza in bolezen. Pri partnerjih kjer ni bilo poskrbljeno za potrpežljivost ob dnevih vzdržnosti in za gradnjo raznolikosti intime, pogosto ostaneta le praznina in pustost odnosa z mnogimi notranjimi stiskami in bolečinami.