Ko pari načrtujejo nosečnost, največ pozornosti običajno namenjajo ovulaciji, kakovosti semenčic in hormonskemu ravnovesju. V zadnjih letih pa raziskave vse bolj osvetljujejo še en pomemben dejavnik reproduktivnega zdravja – vaginalni mikrobiom oziroma vaginalno floro. Ena najpogostejših motenj vaginalnega mikrobioma je bakterijska vaginoza, stanje, ki lahko vpliva ne le na udobje in kakovost življenja ženske, temveč tudi na njeno reproduktivno zdravje.
V zdravi nožnici prevladujejo bakterije iz rodu Lactobacillus. Te vzdržujejo kislo okolje, ki ščiti pred razrastom škodljivih mikroorganizmov. Kadar se njihovo število zmanjša in se posledično pretirano namnožijo druge bakterije, pride do porušenega ravnovesja vaginalne flore, ki ga poznamo kot bakterijsko vaginozo.
Najpogostejši simptomi vključujejo:
Pri nekaterih ženskah pa bakterijska vaginoza lahko poteka brez izrazitih simptomov.
Čeprav bakterijska vaginoza ni neposreden vzrok neplodnosti, številne raziskave kažejo, da lahko porušena vaginalna flora zmanjša možnosti za uspešno zanositev. K temu pa lahko prispeva na različne načine.
1. Manj ugodno okolje za semenčice
Zdrava vaginalna flora ustvarja pogoje, ki omogočajo preživetje in potovanje semenčic proti maternici. Ob bakterijski vaginozi se spremeni pH nožnice, poveča se prisotnost vnetnih dejavnikov in zmanjša zaščitna funkcija laktobacilov. Takšno okolje lahko negativno vpliva na gibljivost in preživetje semenčic ter s tem zmanjša verjetnost oploditve.
2. Povečano vnetje reproduktivnega trakta
Porušena vaginalna flora je lahko povezana tudi s spremembami v lokalnem imunskem odzivu in povečano prisotnostjo vnetnih dejavnikov, čeprav izraziti simptomi vnetja niso prisotni (subklinično vnetje). Takšne spremembe se lahko pojavljajo v nožnici in materničnem vratu, nekatere raziskave pa nakazujejo, da so lahko povezane tudi s spremembami imunskega okolja v maternici. Takšno mikrookolje lahko vpliva na sestavo vaginalnih in cervikalnih izločkov ter na pogoje v reproduktivnem traktu. Nekatere raziskave nakazujejo, da bi te spremembe lahko vplivale na preživetje semenčic ter na procese, pomembne za uspešno ugnezditev zarodka, vendar mehanizmi še niso povsem pojasnjeni in ostajajo predmet nadaljnjih raziskav.
3. Povezava z nekaterimi oblikami neplodnosti
Študije ugotavljajo, da je bakterijska vaginoza pogostejša pri ženskah, ki se soočajo z določenimi oblikami neplodnosti, zlasti pri tistih s tubarnimi težavami oziroma poškodbami jajcevodov. Tubarna neplodnost pomeni, da so jajcevodi poškodovani ali neprehodni, zato se jajčece in semenčice ne morejo srečati oziroma oplojeno jajčece ne more potovati do maternice.
Raziskave so pokazale, da je bakterijska vaginoza pogostejša pri ženskah s tubarno neplodnostjo kot pri ženskah brez težav z zanositvijo. Eden od možnih razlogov je, da porušena vaginalna flora olajša širjenje bakterij iz nožnice v zgornje dele reproduktivnega trakta. Posledično se lahko poveča tveganje za vnetne procese, kot so:
Pomembna je tudi povezava med bakterijsko vaginozo in nekaterimi spolno prenosljivimi okužbami, predvsem okužbo s klamidijo in gonorejo. Ženske z bakterijsko vaginozo imajo lahko večje tveganje za pridobitev teh okužb, ki sodijo med najpogostejše vzroke trajnih poškodb jajcevodov in tubarne neplodnosti.
Posebno zanimanje raziskovalcev vzbuja vpliv vaginalnega mikrobioma na postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Nekatere raziskave kažejo, da imajo ženske, pri katerih v vaginalni flori prevladujejo laktobacili, višjo verjetnost uspešne implantacije zarodka in uspešne nosečnosti. Nasprotno pa je izrazito porušena vaginalna flora povezana z nižjo stopnjo uspešnosti postopkov IVF in večjim tveganjem za zgodnjo izgubo nosečnosti.
Če je bakterijska vaginoza diagnosticirana, zdravljenje običajno vključuje antibiotike. Namen zdravljenja je zmanjšati prekomerno razrast bakterij, povezanih z bakterijsko vaginozo, ter ponovno vzpostaviti ravnovesje vaginalne flore, kar ima ugoden vpliv tudi na zanositev. V zadnjih letih se vse več pozornosti namenja tudi podporni terapiji z mlečnokislinskimi bakterijami (laktobacili). Antibiotiki namreč ne delujejo selektivno zgolj na bakterije, povezane z bakterijsko vaginozo, temveč lahko vplivajo tudi na koristne bakterije vaginalne mikroflore. Ker imajo laktobacili pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravega vaginalnega okolja, se po zdravljenju z antibiotiki pogosto priporoča podpora za ponovno vzpostavitev njihove prevlade.
Nekatere raziskave kažejo, da lahko uporaba pripravkov z izbranimi sevi mlečnokislinskih bakterij pomaga pri obnovi vaginalne flore in zmanjša tveganje za ponovitev bakterijske vaginoze. Zato se takšni pripravki pogosto svetujejo kot dopolnilo antibiotičnemu zdravljenju in še nekaj časa po njegovem zaključku.
Zdrav vaginalni mikrobiom je pomemben del reproduktivnega zdravja. Čeprav bakterijska vaginoza praviloma ni neposreden vzrok neplodnosti, lahko porušeno ravnovesje vpliva na pogoje za oploditev in zgodnji razvoj nosečnosti. Zato je pravočasno prepoznavanje in zdravljenje ključnega pomena – še posebej pri ponavljajočih se težavah ali ob načrtovanju nosečnosti.
V praksi so na voljo različni podporni pristopi za obnovo vaginalnega mikrobioma, zlasti pri ponavljajoči se bakterijski vaginozi ali v obdobju načrtovanja nosečnosti. Med njimi so tudi lokalni pripravki, kot je Vitagyn C krema, ki podpira kisel vaginalni pH in s tem ugodne razmere za ponovno naselitev laktobacilov ter vaginalni probiotiki, ki pomagajo pri vzpostavitvi prevlade laktobacilov. Takšni pristopi se običajno uporabljajo kot dopolnilo po zdravljenju bakterijske vaginoze ali posebej pri ženskah z večjo nagnjenostjo k ponovitvam. Ob pogostih težavah ali sumu na bakterijsko vaginozo je priporočljiv tudi ginekološki posvet.
