Endometrioza, tiha bolezen
Endometrioza je hormonsko odvisna, vnetna in kronična ginekološka bolezen, ki prizadene približno 10% žensk v rodni dobi, od nastopa prve menstruacije pa do menopavze. Zanjo je značilna prisotnost endometrija (tkiva, ki običajno obdaja maternico) zunaj maternične votline, najpogosteje v medeničnem predelu.
Endometrij se odziva na hormonske spremembe, vsak ciklus se zaradi naraščanja hormonov v krvi zadebeli, ob njihovem padcu pa se prične luščiti, kar je navzven vidno v obliki krvavitve (menstruacija). Tako kot sluznica maternice, je tudi plast endometrija povsod izven nje podvržena hormonskim spremembam in se prav tako zadebeli, odlušči in zakrvavi, vendar pa nima kam odtekati, ker nima izhoda. To povzroča zarastline, izrastke, lezije, ciste in lokalna vnetja, ki lahko povzročajo hude bolečine. Endometrioza najpogosteje prizadene organe v mali medenici, predvsem rodila; jajčnike, jajcevode, maternične vezi, prostor med maternico in črevesjem. V primerih, ko se bolezen razširi, lahko prizadene tudi sosednje organe v mali medenici; črevo, mehur, sečevod, nožnico. Izjemoma se pojavi tudi na mestih zunaj male medenice; slepič, ledvica, trebušna prepona. V redkih primerih pa prizadene celo pljuča in možgane.
Pri endometriozi pogosto najdemo povišan estrogen in prenizek progesteron, kar še dodatno ovira (redne) ovulacije, zaradi česar je pot do naravne zanositve pogosto otežena.
Vzrok za nastanek bolezni
Čeprav je endometrioza že dolgo poznana, do danes še niso našli specifičnega vzroka za njen nastanek. Obstaja več teorij o nastanku, vendar nobena ne pojasni vseh vidikov nastanka endometrioze. Najpogostejše teorije o vzroku bolezni so;
- Retrogradna menstruacija – teorija govori o tem, da kri med menstruacijo skozi jajcevode zateka v trebušno votlino. Te celice se potem razrastejo na drugih organih, kjer se z vsakim ciklom še bolj razraščajo in zgostijo.
- Implantacija kirurške brazgotine – po operaciji, kot je histerektomija, laparoskopija, carski rez, se endometrične celice prilepijo na kirurški rez in se tam razraščajo.
- Metaplazija celic – endometriozo na oddaljenih organih pojasnjujejo s potovanjem celic iz stene maternice preko limfe in žil do drugih delov telesa (ledvica, pljuča, možgani).
- Genetski vzrok – pri ženskah, ki imajo bližjo sorodnico s to boleznijo, je verjetnost endometrioze pet do sedemkrat večja kakor pri drugih ženskah.
- Vse pogosteje pa je kot vzrok za nastanek omenjena onesnaženost okolja s strupenimi in škodljivimi snovmi, ki vsebujejo estrogen.
Najpogostejši simptomi
Simptomov bolezni je veliko, čeprav lahko bolezen poteka tudi brez njih in jo velikokrat odkrijejo tudi po naključju. Stopnja težav ni nujno odvisna od obsežnosti bolezni, že majhno žarišče lahko povzroči močne bolečine in težave, prav tako pa lahko razširjena oblika endometrioze ne povzroča težav. Najbolj opazen simptom je bolečina v spodnjem delu trebuha, ki se lahko pojavlja v ciklih ali pa je kronična. Bolečina je najpogosteje prisotna med krvavitvijo in/ ali med ovulacijo.
Najpogostejši simptomi endometrioze so:
- boleče menstruacije (dismenoreja), se lahko pojavi že dan ali dva pred krvavitvijo in najpogosteje traja celoten čas menstruacije,
- boleče ovulacije,
- boleči spolni odnosi, ki navadno trajajo še 48 ur po njem,
- krvavitve po spolnem odnosu,
- kronična medenična bolečina, ki se lahko pojavlja ciklično ali pa je prisotna v času ovulacije in / ali v obdobju krvavitve,
- težave z zanositvijo je pogosta spremljevalka endometrioze in velikokrat jo odkrijejo takrat, ko ima par težave z zanositvijo,
- bolezen pa lahko poteka tudi brez vsakršnih simptomov.
Drugi simptomi so odvisno od lokacije oziroma od prizadetega organa, to pa so lahko še: dolge in močne menstruacije, daljše od 7 dni, težave z odvajanjem (driske in zaprtja, krči in bolečina pri odvajanju, kri v blatu), težave z uriniranjem (boleče in pogosto uriniranje, kri v urinu), slabost in bruhanje, kot posledica hudih bolečin in kronična utrujenost. Te težave se lahko pojavijo ali poslabšajo med menstruacijo. Bolezen se zelo pogosto zamenja z boleznimi s podobnimi simptomi, kot so vnetje rodil, razdražljivo debelo črevo, vnetje mehurja in sečnice.
Menstrualni ciklusi pri endometriozi
Ženska, ki ima endometriozo ima lahko redne cikluse, kjer krvavitve redno prihajajo na 21 do 35 dni, če pa se v svoje menstrualne cikluse bolj poglobi pa lahko opazi tudi kakšno izmed naslednjih variant:
- kratki menstrualni ciklusi (krajši od 28 dni),
- zelo malo plodnega tipa izcedka,
- redko potrjene ovulacije,
- prekratka lutealna faza (krajša od 11 dni),
- močno izražen PMS nekaj dni pred nastopom krvavitve,
- šibke in kratke krvavitve ali dolge in močne krvavitve,
- medciklične krvavitve.
Diagnosticiranje endometrioze
Endometrioza je pogosto napačno diagnosticirana ali spregledana. Povprečen čas, da pride ženska do diagnoze endometrioza je osem let. Diagnozo običajno postavi ginekolog na podlagi simptomov, ginekološkega pregleda in slikovnih preiskav:
- vaginalni ultrazvok,
- endorektalni ultrazvok,
- magnetna resonanca,
- krvni testi,
- laparoskopija (najpogostejša in najzanesljivejša metoda).
Pogosto je potrebih tudi več preiskav, da se endometriozo odkrije in dokončno potrdi. Ni redko, ko je bila ženska zaradi ene in iste težave pri ginekologu že večkrat pogledana pa je vsakiš slišala, da “je vse BP”, diagnozo endometrioza pa ji potem postavijo komaj čez nekaj let.
Zdravljenje endometrioze
Idealnega zdravljenja, ki bi vsem bolnicam omogočil dokončno ozdravitev, ni. Zdravljenje je individualno in odvisno od resnosti simptomov, lokacije endometrioze, obsežnosti bolezni in želje po ohranitvi plodnosti. Prav tako noben pristop endometrioze ne pozdravi dokončno, zgolj zmanjša njeno prisotnost, omili simpotme, ki jih povzroča in poveča možnost za zanositev. Zdravljenje oziroma lajšanje simptomov lahko vključuje:
- hormonsko terapijo (dodatek progesterona v drugem delu menstrualnega ciklusa),
- protibolečinska zdravila,
- izogibanje vnetni hrani (nekaterim ženskam zelo pomaga t.i. “endo dieta”),
- podpora črevesnega sistema, kar pripomore tudi k ustrezni presnovi hormonov,
- kirurško odstranitev endometriotičnih žarišč,
- spremembe življenjskega sloga (prehrana, vadba, kontrola nad stresom, življenje v skladu z menstrualnim ciklusom, ustrezno dodajanje določenih vitaminov).
Nove študije kažejo, da ima D-kiro inositol terapevtski potencial tudi pri endometriozi. Pripomore namreč k sistemskemu znižanju estrogena in ima lokalno delovanje v celicah endometrija, kjer je nastanek estrogena visoko izražen.
Dodatek D-kiro inositola, ki je podprt tudi s študijami so Femifert kapsule. Najdeš jih lahko tudi v spletni trgovini pri Dr. Gorkič, koda ABili13 pa ti prinese popust.
Vpliv na kakovost življenja
Endometrioza lahko močno vpliva na fizično in čustveno počutje žensk ter na njihove odnose in kariero. Kljub pogostosti bolezni je še vedno premalo prepoznana in diagnosticirana. Pogosto se zgodi, da bolnice sprva zdravijo za drugo bolezen ali pa preteče veliko časa do prave diagnoze.
Ozaveščanje in podpora
Ključnega pomena sta ozaveščanje javnosti in zdravstvenih delavcev ter zagotavljanje ustrezne podpore ženskam z endometriozo. S pravočasnim diagnosticiranjem in zdravljenjem lahko bistveno izboljšamo kakovost življenja obolelih žensk. Pomembno je, da se resno obravnava ženske, ki tožijo zaradi hudih bolečin, in se jih ne pošilja prehitro le na psihiatrično obravnavo.
