Dojenje, več kot obrok
Dojenje ima veliko pozitivnih plati. Je dostopno in poceni, z mlekom dojenček dobi vse kar potrebuje za rast in razvoj, omogoča stik med materjo in otrokom, vpliva na razvoj varne čustvene navezanosti in je koristno tako za mamo, kot za otroka.
Pomemben učinek sesanja
Novorojenček zna sesati že takoj po rojstvu, saj je to tehniko vadil v maternici s sesanjem prsta. Otrok s sesanjem stimulira hipofizo k izločanju dveh hormonov, ki sta za žensko v obdobju po porodu izredno pomembna, oksitocin in prolaktin. Oksitocin je odgovoren za krčenje maternice in s tem vpliva, da se ta vrne na prvotno raven ter za sprostitveni refleks, ki povzroča iztekanje mleka iz prsnih bradavic. Prolaktin že v času nosečnosti skupaj z estrogenom in progesteronom vpliva na rast žleznega tkiva in dojke pripravlja na dojenje. Po porodu postane odgovoren za nastajanje mleka v žlezah dojk, njegova visoka vrednost pa zavira izločanje FSH hormona in s tem prepreči prezgoden nastop plodnosti. Ta začasna naravna neplodnost omogoča, da se mama lahko popolnoma posveti negi otroka in ni obremenjena s skrbmi, ki bi jih lahko prinesla prezgodnja ponovna nosečnost.
Čudežno materino mleko
Materino mleko je najboljša hrana za dojenčka, vsebuje preko 200 zaščitnih in hranljivih snovi. Niti dve mami ne ustvarita enakega mleka za svojega otroka, pa vendar vse mame (razen najbolj podhranjenih) proizvedejo mleko, ki je visoko kakovostno. Njegova sestava se stalno spreminja skozi otrokov razvoj. Kolostrum prvega dne je različen od kolostruma drugega ali tretjega dne, mleko mater, ki rodijo prezgodaj, je posebej prilagojeno potrebam nedonošenčkov. Celo v času enega podoja se spreminjata sestava in okus mleka, kakor, da bi otrok med dojenjem prehajal od predjedi do sladice. Tudi zaščitne funkcije materinega mleka se prilagajajo okolju v katerem živi, zato je mleko afriške matere drugačno od mame živeče v Evropi. Na okus mleka pa vpliva tudi hrana, ki jo mama uživa, s čimer se otrok že navaja na prehrano družine.
Prva izkušnja odnosa
Dojenje ni namenjeno le prehrani dojenčka, ampak tudi ustvarjanju in vzdrževanju stika med mamo in otrokom. Dojenje ni le potešitev lahkote po hrani, ampak tudi potešitev lakote po občutku varnosti, bližine, topline, … Je torej globok način komunikacije med mamo in otrokom. Ta komunikacija poteka z dotikom – koža na kožo, z vonjem, s poslušanjem bitja materinega srca, ki ga otrok dobro pozna še iz časa razvoja v maternici, s pogledi, ki si jih med dojenjem nežno delita, njena podoba in obrazne mimike pa se otroku močno zarišejo v nezavedni spomin. Nenehna potreba po dojenju ni le potreba po hrani, ampak potreba po fizični povezanosti z materjo, saj ta povezanost obljublja varnost in mu zagotavlja preživetje. Dojenje je stik, ki ustvarja odnos otrok – mama, je pravzaprav prva otrokova izkušnja odnosa.
Dojenje in zaljubljenost
Sesanje, stik z materino kožo, dotiki, pogledi otroka in matere med dojenjem, materina obrazna mimika, izločanje oksitocina, vse to je nadvse pomembna neverbalna komunikacija, ki vpliva na zdrav razvoj desne hemisfere otrokovih možganov. Desna hemisfera je odgovorna za socialne veščine, za izražanje čustev, za občutek vrednot, za neverbalna izražanja, za ustvarjalnost, zadovoljstvo, … Prav preko dojenja in v teh prvih stikih se ustvarja globok temelj odnosov, ki so kasneje tako zelo zavezujoči, saj predstavljajo odnos samega jedra. Odnos, ki ga mama v tem zgodnjem in kratkem obdobju stke z otrokom, se globoko vriše v otrokov implicitni spomin in ga tako zelo zaznamuje, da ga bo vedno iskal v vseh nadaljnjih odnosih v odrasli dobi, tudi pri izbiri partnerja, saj bo pri njem nezavedno iskal prav izkušnjo stika, ki mu ga je dala mama. Najzgodnejši odnos z materjo tako postane osnova najglobljega hrepenenja in privlačnosti.
Dojenje in kontracepcija
V preteklih letih so mnogim doječim materam dajali kontracepcijske tablete ali kontracepcijske injekcije. Pri tem so se le malo ozirali na škodljive stranske učinke umetnih hormonov, ki se iz kontracepcijskih tablet preko materinega mleka prenašajo na dojenčka. Iz raziskav so kasneje ugotovili, da kontracepcijske tablete ali injekcije vplivajo na kakovost in na količino materinega mleka. Izkazalo se je, da vplivajo na količino beljakovin v mleku in zmanjšujejo vsebnost kalcija, natrija, fosforja, magnezija in maščob, takšno mleko pa ne nudi zadostne zaščite zdravja otroka. Poleg tega pa umetni hormoni prihajajo v materino mleko, ki jih otrok pri dojenju zaužije in močno vpliva na razvoj hipotalamusa. Nekatere matere so zaradi škodljivih vplivov kontracepcije, dojenčka zelo zgodaj odstavile, to je povečalo tveganje za okužbe, mama in otrok pa sta imela manj telesnega stika, kar je hitreje pripomoglo k nevarni čustveni navezanosti.
povzetek
- Dojenje je močna prehrana za dojenčka in vsebuje čisto vse za njegov normalen in zdrav razvoj.
- Mehanizem sesanja vpliva na krčenje maternice.
- Pripomore k uravnavanju razmika med rojstvi, saj lahko odloži prehiter nastop plodnosti.
- Teši lakoto po stiku, bližini, varnosti, toplini, neverbalni komunikaciji, …
- Ustvarja stik med mamo in otrokom in omogoča razvoj varne čustvene navezanosti.
