Okužba s HPV

9.2.2020

Humani (človeški) papilomavirusi (HPV) so virusi, s katerimi se pogosto okužijo ženske in moški povsod po svetu. Obstaja več kot 200 različnih genotipov HPV. Okrog 45 genotipov HPV povzroča okužbe spolovil, rodil, predela okoli zadnjika, grla in ust. Edine celice na katerih lahko živijo virusi HPV, so tanke epitelijske ploščice, ki jih najdemo na površini kože, materničnega vratu, nožnice, zadnjika, zunanjega ženskega spolovila, glavici spolnega uda pri moškem, v ustih in v žrelu. Okužba s HPV lahko povzroča predrakave spremembe in raka materničnega vratu, genitalne bradavice (kondilome), papilome grla in po zadnjih raziskavah tudi težave pri zanositvi. HPV so glavni vzrok za nastanek raka materničnega vratu, povezani pa so tudi z nastankom drugih rakov, tako pri moških, kot pri ženskah.

Prenos okužbe

HPV se prenese s tesnimi stiki s kožo ali sluznico okužene osebe, najpogosteje pri spolnih odnosih (vaginalni, analni, oralni). Okužbe s HPV so najpogostejše spolno prenosljive okužbe in večina spolno dejavnih oseb se tekom življenja okuži s HPV. Velik delež ljudi sploh ne ve, da so okuženi s HPV. Prav tako ne vedo, da morda HPV prenašajo na svojega spolnega partnerja. S HPV se lahko okužimo, tudi če partner nima nobenih znakov ali simptomov okužbe. Okužbe s HPV so bolj pogoste pri tistih, ki imajo veliko spolnih partnerjev ali imajo spolne odnose z nekom, ki ima veliko partnerjev. Ker je okužba s HPV tako pogosta, se večina ljudi okuži kmalu po začetku spolne dejavnosti, zato so okužbe najpogostejše pri adolescentih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. Najnovejše raziskave kažejo, da se je več kot 50% žensk v srednješolski starosti s HPV okužilo v štirih letih po prvem spolnem odnosu.

Znaki okužbe in zdravljenje

Ljudje okuženi s HPV večinoma sploh ne vedo, da so okuženi. HPV najdemo v koži ali sluznicah in običajno ne povzročajo nobenih težav. Pri večini žensk (90 %) okužba po 8 do 12 mesecih spontano mine, k čemur prispeva tudi dober imunski sistem. Pri nekaterih ženskah (10 %) pa se lahko razvije trajna okužba s HPV. V teh primerih je tveganje za razvoj hujših predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje. Za okužbo s HPV ni zdravila. Lahko pa se zdravijo bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe.

Povezava med HPV in rakom materničnega vratu

Približno 45 genotipov HPV lahko povzroča manjše spremembe celic materničnega vratu, ki so navadno brez posledic. Približno 12 genotipov HPV, ki veljajo za onkogene, pa lahko povzroči take spremembe celic materničnega vratu, ki v redkih primerih pripeljejo do vznika raka materničnega vratu.

V zadnjih letih zaradi te bolezni pri nas umre 40-50 žensk letno. Poleg tega se v Sloveniji na leto operativno zdravi preko 3000 žensk, pri katerih so bile odkrite predrakave spremembe, ki so posledica trajne okužbe z enim od visoko rizičnih HPV. Za rakom materničnega vratu najpogosteje obolevajo ženske po 50. letu starosti.

HPV in neplodnost

Zadnje raziskave potrjujejo, da imajo pari, ki so pozitivni na okužbo s HPV več težav pri zanositvi kot pari, ki so HPV negativni. Pri ženskah velja, da ji vsaka okužba s spolno-prenosljivimi bolezni (vključno s HPV) prinese to, da težje zanosi oziroma, da ostane noseča. Ameriški ginekologi in porodničarji navajajo več primerov brazgotin in blokad v jajcevodih pri ženskah, ki so bile okužene s spolno-prenosljivimi boleznimi. Določeni genotipi HPV-ja lahko vplivajo na zmanjšano sposobnost zarodka pri vgnezditvi čemur sledi spontani splav. Ena izmed raziskav iz leta 2018 je pokazala, da okužba s HPV povzroča neplodnost tudi pri moškem. Moški z okužbo HPV imajo 3 do 4x več težav pri zanositvi kot moški, ki okužbe nimajo. Določeni genotipi virusa HPV pri moškem vpliva na plodnost tako, da se veže na glavico semenčice kar ji ovira gibanje in jo s tem onesposobi za oploditev.

ABC preventiva

Možnosti za okužbo s HPV lahko zmanjšamo tako, da upoštevamo ABC princip varne in zdrave spolnosti:

  • A – »abstinenca« ali odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, s parterjem, ki ga poznamo in mu zaupamo,
  • B – »bodi zvest« ali zvestoba dveh partnerjev (osebe, ki imajo v življenju več spolnih partnerjev, imajo večje tveganje okužbe s HPV in tudi drugih spolno prenosljivih okužb),
  • C – »condom« oziroma kondom, njegova pravilna in dosledna uporaba naj bi zmanjšal prenos okužbe s HPV, vendar pa velja poudariti tudi to, da zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic okužbe ne prepreči popolnoma. Kondom pa ne prinaša visoke zaščite tudi zato, ker je za določene oblike virusov prepusten.

Kaj pa cepljenje?

Eden izmed ukrepov za preprečevanje okužb s HPV je tudi cepljenje, ki pa je neobvezno. Do sedaj opravljene raziskave so pokazale, da zaščita s cepljenjem proti okužbi s HPV traja vsaj deset let. Cepljenje je namenjeno preprečevanju razvoja predrakavih sprememb na materničnem vratu, zunanjem spolovilu, nožnici in v zadnjiku, ki so lahko posledica okužbe z določenimi onkogenimi genotipi. Prvo cepljenje se opravlja pri deklicah v starost 9 let. Cepiva proti HPV so lahko učinkovita samo pri še neokuženih ženskah, torej pri ženskah, ki še niso imele spolnih odnosov. Cepivo pa lahko ščiti le proti določenimi visokorizičnimi genotipi HPV. Tudi kasneje je cepljenje lahko smiselno, vendar je manj učinkovito, če se je oseba že okužila z enim od genotipov HPV proti katerim ščiti cepivo.

Odvzem brisa materničnega vratu

Cepljenje ne zavaruje proti vsem genotipom HPV, ki povzročajo predrakave spremembe in raka materničnega vratu, zato bodo tudi pri ženskah, ki bodo cepljene, nujno potrebni redni ginekološki pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu (presejalni pregledi), v skladu s priporočili. Ženske, ki redno hodijo na presejalne preglede, imajo kar 70–80 % manjšo verjetnost, da bodo kadarkoli zbolela za rakom materničnega vratu.