Hormonska kontracepcija
Ali že poznaš naravno delovanje menstrualnega ciklusa? Tukaj se lahko spomniš, kako deluje, saj boš potem lažje razumela tudi delovanje hormonske kontracepcije na žensko telo. V primeru uporabe hormonske kontracepcije je mehanizem menstrualnega ciklusa prekinjen; ženska nima ovulacij in nima posameznih faz menstrualnega ciklusa, njena hormonska slika je popolnoma drugačna – regulirana s pomočjo hormonov, ki so telesu dodani z zunanjega preparata.
Hormonsko kontracepcijo v osnovi delimo na kombinirano in progesteronsko kontracepcijo.
Kombinirana kontracepcija
Kombinirana kontracepcija vsebuje sintetični estrogen in progesteron (natančneje progestin) ter preprečuje nosečnost s preprečevanjem ovulacije. To je najpogosteje predpisana oblika hormonske kontracepcije, saj ima boljšo stopnjo preprečevanja nosečnosti.
Kombinirana kontracepcija v prvi vrsti deluje na možgane in blokira os hipotalamus–hipofiza–jajčniki. Ženska v tem primeru v telo istočasno dobi umetni nadomestek estrogena in umetni nadomestek progesterona. Tadva umetno proizvedena visoko učinkovita hormona sta s svojo kemično sestavo do določene mere podobna estrogenu, ki ga izločajo jajčne celice, in progesteronu, ki ga izloča rumeno telo. Če se spomnimo fiziologije menstrualnega ciklusa, vemo, da so možgani poveljujoči organ za delovanje menstrualnega ciklusa in za nastop ovulacije. Torej, če želi biti hormonska kontracepcija uspešna pri preprečevanju ženske plodnosti, mora najprej delovati na možgane.
Možgani so prvi tarčni organ, na katerega te kemične snovi s prihodom v kri delujejo. Ko začne ženska jemati tablete, pride že prvi dan v njeno telo nadomestni hormon – progesteron. To pomeni, da začne progesteron delovati v telesu ob popolnoma nepravem času, za razliko od naravnega ciklusa, kjer začne progesteron delovati komaj v drugem delu menstrualnega ciklusa – po ovulaciji. Toda možgani tega ne prepoznajo in mislijo, da je do ovulacije že prišlo. Hipotalamus namreč sprejme signal, da je v krvi dovolj spolnih hormonov, zato ponovnega ciklusa ne sproži. Kontracepcijske tablete zavirajo izločanje hipotalamičnega sproščevalnega hormona gonadotropinov (GnRH) in hipofiznega gonadotropina. To so možganske strukture, ki nadzorujejo proizvodnjo hormonov. Zatiranje teh hormonov blokira izločanje LH, zaradi česar jajčniki ne dobijo signala za ovulacijo. Tako se jajčna celica iz jajčnika ne sprosti.
Kombinirana kontracepcija v teoriji zavre tudi izločanje FSH in s tem v jajčniku prepreči razvoj jajčnih celic, toda v nekaterih primerih se jajčne celice v jajčniku še vedno razvijajo, nobena pa ne doseže stopnje razvoja, ki je potrebna za ovulacijo, oz. je potem prenizka raven LH tista, ki prepreči sprostitev jajčne celice iz jajčnika v jajcevod.
Poleg tega pa kombinacija sintetičnega estrogena in progesterona deluje tudi na jajcevode, in sicer tako, da upočasnjuje njihovo gibanje, ki je sicer pomembno za potovanje oplojene jajčne celice do maternične votline, na maternično sluznico (endometrij), ki se ne more več ustrezno zgraditi in zadebeliti, oplojena jajčna celica se v takšno maternično steno namreč ne bi mogla ugnezditi, ter na maternični vrat, ki začne neprenehoma tvoriti gosto sluz, se oblikuje v čep in tako naredi maternični vrat neprehoden za semenčice.
Kombinirana hormonska kontracepcija je v Sloveniji dostopna v naslednjih oblikah:
- Tablete: Poznamo monofazne tablete, pri katerih je odmerek obeh hormonov enak; ženska po 21 dneh za teden dni prekine jemanje in takrat nastopi krvavitev. Druge pa so večfazne tablete, ki imajo različne odmerke hormonov in jih je treba jemati po točno določenem vrstnem redu, nekatere tablete ne vsebujejo hormonov in v tistih dneh nastopi krvavitev.
- Vaginalni obroček: Ženska si za tri tedne v nožnico vstavi silikonski obroček, nato si ga za teden dni odstrani, v tem času pride do krvavitve.
- Kožni obliž: Ženska ima en obliž na teden, namešča si jih tri tedne zapored, nato sledi enotedenski premor, med katerim pride do krvavitve.
Kombinirana hormonska kontracepcija ni primerna za naslednje ženske:
- kadilke po 35. letu starosti;
- ženske z visokim krvnim tlakom;
- ženske z boleznimi srca in ožilja;
- ženske z migreno ali žariščnimi znaki;
- ženske z boleznimi srca in ožilja;
- ženske z znano trombofilijo;
- ženske z akutnimi boleznimi žolčnika;
- v primeru sladkorne bolezni z žilnimi zapleti;
- v primeru bolezni jeter;
- v primeru debelosti;
- v primeru hormonsko odvisnih vrst raka (npr. rak dojk);
- v primeru pojava krvnih strdkov pri sorodnikih iz prvega kolena, mlajših od 45 let;
- v primeru dojenja.
V teh primerih je uporaba kombinirane hormonske kontracepcije za žensko tvegana, saj lahko prinese več neželenih stranskih učinkov in hujše zdravstvene zaplete, v nekaterih primerih lahko celo smrtni izid.
Progesteronska kontracepcija
Progesteronska kontracepcija vsebuje le progestagene in ne vsebuje estrogenov. Zanjo velja, da je nekoliko manj učinkovita v smeri preprečevanja zanositve od kombinirane kontracepcije. Običajno se jo predpiše tistim ženskam, pri katerih obstajajo kontraindikacije za uporabo kombinirane kontracepcije, in doječim ženskam v poporodnem obdobju, saj naj bi bistveno manj vplivala na proizvodnjo mleka kot kombinirana kontracepcija.
Progesteronska kontracepcija deluje bolj lokalno – na jajcevode, maternično sluznico in maternični vrat. Le pri tistih komponentah, ki vsebujejo tudi višje odmerke progesteronske komponente, pride tudi do zaviranja ovulacije.
Progesteronska kontracepcija v osnovi deluje na notranjo plast maternične stene (endometrij). V tem primeru se endometrij zadebeljuje drugače kot pri naravnem menstrualnem ciklusu – najprej estrogen, ki sluznico maternice po menstruaciji na novo zgradi, po ovulaciji pa jo progesteron močneje zadebeli in bolj prekrvavi ter jo s tem pripravi na vgnezditev. Če v menstrualnem ciklusu ni prišlo do oploditve, sledi luščenje maternične stene, pride do menstruacije. V primeru progesteronske kontracepcije pa oba hormona na endometrij delujeta istočasno – telesu lastni estrogen in progesteron iz hormonskega preparata. Estrogen poskuša zunanjo plast sluznice na grobo zgraditi, progesteron pa ta mehanizem nenehno preprečuje. Rezultat tega je, da maternična sluznica nima več svojega naravnega procesa zadebeljevanja in luščenja, ampak postane popolnoma spremenjena, stanjšana in nesposobna za vgnezditev oplojene jajčne celice.
Ob uporabi progesteronske kontracepcije se vseeno lahko zgodi, da semenčica oplodi jajčno celico, vendar se oplojena jajčna celica ne more ugnezditi, saj maternična stena ni pripravljena na to. V tem primeru se oplojena jajčna celica izloči ob naslednji krvavitvi. Ocenjuje se, da naj bi kar polovica žensk ovulirala med uporabo kontracepcije, ki vsebuje samo progestin.
Naslednji organ, pomemben za oploditev, na katerega deluje progesteronska kontracepcija, je maternični vrat. Na sluz, ki jo izločajo kripte materničnega vratu, deluje tako, da jo zgosti, posledično se v materničnem vratu nenehno tvori čep, zato je spermijem plavanje do jajcevoda onemogočeno.
Progesteronska kontracepcija je v Sloveniji dostopna v naslednjih oblikah:
- Tablete: Ženska jih neprekinjeno jemlje in zato se ji lahko zgodi, da nima krvavitve.
- Podkožni vstavek: Vsadek se namesti tik pod kožo na nadlakti, kjer iz vsebnika v majhnih odmerkih neprekinjeno sprošča progestogen v kri. Podkožni vstavek namesti ginekolog in je lahko vstavljen od 3 do 7 let.
- Maternični vložek: Maternični vložek je iz plastične snovi, velik 3 cm in v obliki črke T, na koncu vložka je najlonska nitka, ki sega v nožnico. Ženski ga vstavi ginekolog in v maternični votlini lahko ostane tri leta in več (odvisno od vrste vložka). Maternični vložek predstavlja fizično oviro, ob čemer je združitev semenčice in jajčne celice otežena, obenem pa v sluznico maternice sprošča progesteron, ki potem vpliva na zadebeljevanje maternične stene in na sluz materničnega vratu.
Progesteronska kontracepcija se odsvetuje ženskam z rakom dojk. Maternični vložek pa se odsvetuje ženskam s pogostimi krvavitvami iz rodil, v primeru raka materničnega vratu, maternice ali dojk, ženskam s spolnimi boleznimi in z nepravilnostmi maternične votline.
Ženskam, ki se ob uporabi hormonske kontracepcije soočajo z neželenimi stranskimi učinki in se s to težavo ponovno obrnejo na svojega ginekologa, se pogosto zgodi, da jim ginekolog le zamenja znamko hormonske kontracepcije (druga znamka tabletk) ali pa način doziranja hormonov v njihovo telo (tabletke zamenja za kožni obliž). Stranski učinki so potem lahko res manj izraziti, lahko pa se zgodi, da ni nobene razlike, in se stranski učinki nadaljujejo.
Neželeni stranski učinki hormonske kontracepcije
Ženska spolna hormona estrogen in progesteron vplivata tudi na druge organe in mehanizme v ženskem telesu in ne uravnavata le menstrualnega ciklusa. Posebej estrogen je odgovoren za žensko identiteto. Estrogen pravzaprav vpliva na vse organe in funkcije ženskega telesa, od kosti, krvnih žil, las in kože, presnove maščob in sladkorjev, krvnega tlaka ter sistema strjevanja krvi do čustvovanja. Estrogen in progesteron imata v ženskem telesu tudi nekatere varovalne učinke. Tako žensko zavarujeta pred prehitro razgradnjo kosti, ščitita žensko ožilje, vzdržujeta vlažnost kože in sluznice itd. V primeru jemanja hormonske kontracepcije umetni hormoni nadomestijo telesu lastne hormone. Številni učinki ostanejo enaki ali podobni, vendar pa se nekateri varovalni učinki zmanjšajo. Zaradi tega so ženske manj zaščitene pred vensko trombozo, srčnim infarktom, pljučno embolijo, možgansko kapjo in razvojem raka dojk. Mehanizmi delovanja hormonske kontracepcije so v telesu ženske zelo zapleteni in v mnogo ozirih še niso dokončno pojasnjeni.
Neželeni stranski učinki se od posameznice do posameznice zelo razlikujejo in različne tablete povzročajo različne stranske učinke. Ali bo posameznica doživela stranske učinke in kakšni ti bodo, je odvisno tudi od telesne konstitucije posameznice, od tega, kako hitro ali počasi se bodo hormoni iz tablet v jetrih razgradili, koliko beljakovin, ki hormone vežejo nase in jih tako naredijo neučinkovite, je prisotnih v krvi, vlogo pri tem imata tudi prehrana ženske in redno jemanje hormonske kontracepcije, ki zagotavljata kolikor toliko enakomerno koncentracijo umetnih hormonov v krvi.
Ali bo ženska ob uporabi hormonske kontracepcije razvila neželene stranske učinke, kako in v kakšni meri se bodo ti pojavili, ni mogoče predvidevati vnaprej. Neželeni stranski učinki naj bi v treh mesecih uporabe izzveneli, vendar se to ne zgodi vedno. V takšnih primerih ginekologi svetujejo, da se ženska ponovno zglasi v ginekološki ambulanti, težavo pa se poskuša odpraviti z zamenjavo znamke hormonske kontracepcije ali z drugo metodo hormonske kontracepcije.
Več o delovanju hormonske kontracepcije na žensko telo, o prekinitvi uporabe hormonske kontracepcije in o bolj varnih in zdravih alternativah pa v priročniku Svoboda od hormonske kontracepcije.
