Ovulacija
Ovulacija je dogodek, ko se zrela jajčna celica izloči iz jajčnika v jajcevod. Razpok stene jajčnika in iztis jajčne celice traja okrog petnjast minut. Za ovulacijo bi lahko rekli, da je najpomembnejši dogodek v menstrualnem ciklu. Samo v času ovulacije namreč pride lahko do spočetja novega življenja. Ob ovulaciji pa se v jajčniku tvorita estrogen in progesteron, ki vplivata na številne druge funkcije v ženskem organizmu.
Fiziologija ovulacije
Jajčnika sta odgovorna za rast in razvoj jajčnih celic (foliklov). Rast in razvoj foliklov se prične že med 16. in 24. tednom starosti ploda. Takrat število primarnih foliklov znaša 6 – 7 milijonov, a število foliklov sproti propada in ob rojstvu ima deklica okrog 2 milijona foliklov, ob nastopu pubertete pa le še okrog 30.000 – 40.000, od teh jih v rodnem obdobju ženske dozori le okrog 400 foliklov.
Na začetku menstrualnega cikla se v jajčniku pod vplivom FSH hormona, ki ga na pobudo hipotalamusa izloča hipofiza, prične rast in razvoj skupine foliklov (običajno od 8 do 20 foliklov). En od teh foliklov postane vodilni, se razvije in dozori v mehurček in ob ovulaciji sprosti svojo jajčno celico. Folikel je sestavljen iz dveh vrst jajčnih celic, ki ga obdajajo: teka celice, ki so na zunanji strani folikla in granulozne celice, ki so na notranji strani folikla. V notranjosti folikla pa je tekočina v kateri plava jajčna celica.
Dominanten folikel prične z izločanjem hormona estrogena, če govorimo o 28 dni dolgem menstrualnem ciklu, se ta nagel porast estrogena zgodi okrog 7. dne menstrualnega cikla. Porast estrogena je signal možganom, da pričnejo izločati več FSH in LH hormona in tako vsi trije hormoni okrog 12. dneva menstrualnega cikla dosežejo svoj vrh. Še prden se jajčna celica sprosti iz jajčnika v jajcevod, LH hormon povzroči kopičenje rumenega pigmenta (luteina) v granuloznih celicah. Granulozne celice se počasi preusmerijo k izločanju hormona progesterona, namesto estrogena. Okrog 14. dne menstrualnega cikla se zgodi ovulacija – folikel poči in sprosti zrelo, za oploditev pripravljeno jajčno celico. Folikel, ki je sedaj prazna vrečica v jajčniku, se prične spreminjati v rumeno telo. Rumeno telo začne intenzivno izločati hormon progesteron, pa tudi estrogen, vendar ne v tako velikih količinah kot prej. Izločanje progesterona je odvisno od višine LH, saj ta vzdržuje rumeno telo. Okrog 21. dneva menstrualnega cikla, tj. v sredini lutealne faze, raven LH in progesterona dosežeta svoj vrh, nato pa prične raven LH padati, rumeno telo prične propadati, posledično se znižata tudi progesteron in estrogen. Ko estrogen in progesteron okrog 28. dneva dosežeta najnižjo točko, nastopi menstruacija in ciklus se ponovi.
Če ženska zanosi, rumeno telo ne propade, ampak postane večje. Njegova naloga je, da vzdržuje zgodnjo nosečnost. Po 14. tednu pa to nalogo prevzame posteljica.
Kako prepoznati ovulacijo
Tekom menstrualnega cikla lahko s pomočjo kazalnikov plodnosti napovemo ovulacijo in potrdimo ovulacijo. Natančnega dneva ovulacije ne moremo določiti, se pa temu dnevu lahko zelo približamo oziroma retrospektivno preverimo, ali je v menstrualnem ciklu do ovulacije sploh prišlo. Napoved in potrditev ovulacije sta v veliko pomoč parom pri naravnem preprečevanju zanositve, pri naravnem doseganju zanositve ter pri spremljanju in oceni reproduktivnega zdravja ženske. Kazalniki plodnosti so točno določene telesne spremembe, ki nastanejo zaradi porasti spolnih hormonov. V prvem delu menstrualnega cikla – folikularna faza, tj. obdobje od menstruacije do ovulacije, lahko preko kazalnikov plodnosti ovulacijo napovedujemo. Ovulacijo napoveduje: prisotnost plodnega tipa izcedka, sprememba materničnega vratu, sprememba nožnice, kristalizacija sline, dvig estrogena in LH v urinu.
Plodni tip izcedka
Porast estrogena spodbudi sekretorne celice materničnega vratu k izločanju viskoznega izcedka. Vaginalni izcedek običajno postane sprva voden, nato pa vlečljiv in prozoren in daje na področju zunanjega spolovila občutek mokrote ali spolzkosti. Plodni tip izcedka se običajno prične izločati 3- 7 dni pred ovulacijo. Njegova naloga je, da semenčicam omogoči preživetje, prehrano in transport do jajcevoda.
Sprememba materničnega vratu
Maternični vrat se pod vplivom estrogena nekaj dni pred ovulacijo nekoliko odpre, zmehča in dvigne bliže proti maternici. Na otip je podoben dotiku sproščenih ustnic. Poleg tega pa v dnevih pred ovulacijo tvori viskozno sluz, ki po videzu spominja na surov jajčni beljak.
Sprememba nožnice
Ob porastu estrogena nožnica nabrekne, lahko se pojavi občutek tiščanja sramnih ustnic.
Kristalizacija sline
Ob porastu estrogena pride lahko do kristalizacije sline. Kristalizacijo sline lahko določamo s pomočjo majhnega mikroskopa za domačo uporabo.
Dvig estrogena in LH v urinu
Pri določanju porasti estrogena in LH v urinu nam pomagajo ovulacijski testi (urinski lističi) za domačo uporabo. Pozitiven ovulacijski test nam pove, da se bo čez 24 do 48 ur najverjetneje zgodila ovulacija.
Da se je ovulacija v menstrualnem ciklu najverjetneje tudi res zgodila pa nam pove temperaturni dvig, ustrezno dolga lutealna faza menstrualnega cikla in dvig hormona progesterona.
Temperaturni dvig
Menstrualni ciklus ima dva temperaturna nivoja – nižji (do ovulacije) in višji (lutealna faza). Po ovulaciji se zaradi porasti hormona progesterona dvigne tudi bazalna temperatura tj. najnižja jutranja temperatura. Temperaturni dvig pomeni, da v grafu odčitamo tri zaporedne temperaturne dvige, ki so vsi višji od predhodnih izmerjenih meritev v aktualnem menstrualnem ciklu. Temperaturni dvig pomeni, da se je ovulacija v menstrualnem ciklu že zgodila.
Ustrezno dolga lutealna faza
Obdobje od predvidene ovulacije ne sme biti krajše od 11 dni in ne sme biti daljše od 16 dni. Dolžina lutealne faze cikla pove, ali je ob ovulaciji prišlo do ustrezne tvorbe rumenega telesa in izločanja hormona progesterona. V kolikor dolžine lutealne faze cikla niso ustrezno dolge, je to najverjetneje pokazatelj motnje ovulacije. Lutealno fazo cikla štejemo od zadnjega dne, ko je ženska v menstrualnem ciklu še opazila izrazit plodni tip izcedka oziroma od dneva prve zvišane bazalne temperature.
Dvig hormona progesterona
Po ovulaciji se raven progesterona v telesu dvigne. Dvig lahko potrdimo z odvzemom krvi ali pa z urinskimi testi. Odvzem krvi je najbolje opraviti sedem dni od predvidene ovulacije.
Ovulacijska krvavitev
Ovulacijska krvavitev navadno nastopi tik preden se zrela jajčna celica izloči iz jajčnika v jajcevod. Poznamo dva vzroka za možen nastop ovulacijske krvavitve. Ena razlaga govori o tem, da lahko folikli tik pred ovulacijo za kratek čas zastanejo v rasti, medtem pa se v kri izločajo visoke koncentracije estrogena, kar spodbudi endometrij k temu, da nekoliko zakrvavi, saj kapilare v endometriju popokajo. Druga razlaga pa govori o tem, da ovulacijska krvavitev nastane zaradi nenadnega padca estrogena takoj po ovulaciji, kar povzroči rahlo nestabilnost maternične sluznice, ta pa narahlo zakrvavi.
Ovulacijska krvavitev je šibka, lahko kapljična, rožnate, svetlo rdeče ali rjave barve, običajno pa traja od nekaj ur do nekaj dni. Ker je krvavitev med ovulacijo šibka, lahko ženska ob njej zlahka zazna tudi plodni tip izcedka (plodno sluz). Nekatere ženske imajo ovulacijske krvavitve pogosteje, druge zgolj redko, nekatere pa se z njimi ne srečajo nikoli. Ženske lahko ob ovulacijski krvavitvi zmotno mislijo, da gre za šibko menstruacijo, ter se tako hitro »izgubijo« v lastnem menstrualnem ciklusu in si ga napačno interpretirajo.
Motnje ovulacije
Ovulacija je posledica natančnega delovanja hipotalamus-hipofiza-jajčnik os. Vzroki za motnje ovulacije so številni, saj lahko izhajajo iz vseh ravni, ki so vpletene v regulacijo reproduktivne sposobnosti ženske.
Kadar govorimo o motnjah ovulacije to pomeni, da nobena jajčna celica ne dozori do konca in do ovulacije ne pride ali pa se proces dozorevanja sicer zgodi, a do fizične sprostitve jajčne celice iz jajčnika v jajcevod ne pride. Na drugi strani pa se lahko dogaja, da se fizična sprostitev jajčne celice sicer zgodi, prihaja pa do motenj rumenega telesca in posledično je tvorba hormona progesterona nezadostna.
Motnje ovulacije največkrat povzročajo:
- disfunkcija hipotalamusa,
- sindrom policističnih jajčnikov (PCOS),
- povišana vrednost prolaktina,
- endometrioza,
- bolezni ščitnice,
- prezgodnja odpoved jajčnikov,
- previsoka ali prenizka telesna teža,
- dolgotrajen stres.
Simptomi motnje ovulacije se razlikujejo glede na vzrok in motnjo v delovanju hormonov. Najpogostejši znaki, ki kažejo na motnje ovulacije so:
- neredni menstrualni cikli (v tem primeru se lahko dogaja, da ima ženska manj kot 4 ovulacije na leto),
- oligomenoreja (redke ovulacije in menstruacije, menstruacija se pojavi na 40 dni ali več),
- amenoreja (odsotnost ovulacij in izostanek menstruacije),
- izrazit PMS,
- težave pri doseganju zanositve,
- ponavljajoči se spontani splavi.
Če ženska spremlja svoj menstrualni ciklus, pa lahko iz njega razbere tudi druge znake, ki prav tako lahko nakazujejo na motnje v ovulaciji:
- premalo plodnega tipa izcedka,
- prekratka lutealna faza (krajša od 11 dni),
- nestabilna lutealna faza (lutealna faza varira za 3 dni in več),
- kapljična krvavitev, ki pred menstruacijo traja več kot 3 dni,
- vmesne krvavitve,
- zelo šibke ali dolge in obilne menstruacije,
- boleče menstruacije.
Prav tako ima ženska lahko redne menstrualne cikluse, brez simptomov ali kakršnihkoli posebnosti, tudi s kazalniki plodnosti lahko napove in potrdi ovulacijo, pa vseeno prihaja do motenj v ovulaciji. V ta primer naj bi sodil kar velik procent parov z nepojasnjeno neplodnostjo ali s pogostimi ponavljajočimi se splavi.
Če bi lahko natančneje in bolj pogosto zasledovali razvoj jajčnih foliklov, razpok in sprostitev jajčne celice ter razvoj rumenega telesca, s pomočjo natančno zabeleženih menstrualnih ciklov s strani ženske, z laboratorijskimi kontrolami hormonov ob pravem času menstrualnega cikla in s pogostejšimi ultrazvoki, bi najverjetneje prej in pogosteje odkrili motnje v ovulaciji.
Zdravljenje motenj ovulacij
V primerih, ko ginekolog sumi ali potrdi, da prihaja do motenj v ovulaciji, se najpogosteje predpiše hormonska terapija za stimulacijo jajčnikov. Nekatere ženske se na terapijo odzovejo, druge ne. Kljub temu, da danes obstaja več različnih hormonskih terapij za stimulacijo jajčnikov, popolno in učinko zdravilo, ki bi tovrstno težavo odpravilo pri vseh ženskah, ne obstaja.
Poleg hormonske terapije je izjemno pomembna sprememba življejskega sloga, kar vključuje stabilizacijo in nadzor nad kronično boleznijo (kadar je ta prisotna), uravnoteženo prehrano, opustitev kajenja in pitja alkohola, telesno aktivnost, dovolj kakovostnega spanca, obvladovanje stresa (sproščanje) in dodatke vitaminov.
