Menstruacija
Izraz menstruacija izvira iz latinske besede menstruus, ki pomeni mesečnica. Kadar ne pride do oploditve, se mora na ugnezditev pripravljeno funkcionalno tkivo maternice odluščiti in izločiti iz telesa. Če se v menstrualnem ciklu zgodi ovulacija, menstruacija vedno nastopi 11–16 dni kasneje.
Normalna menstrualna krvavitev traja 3–7 dni. Drugi in tretji dan menstruacije je krvavitev najmočnejša. V prvih treh dneh se namreč izloči 90 % celotne krvi. Menstruacija je lahko blaga, pri čemer ženska izgubi do 25 ml krvi, ali pa močna, pri čemer ženska izgubi tudi do 80 ml krvi. Normalna izguba krvi se giba med 25 ml in 50 ml na menstruacijo, kar nanese za eno manjšo skodelico. Poleg krvi v menstrualni tekočini najdemo tudi sluz, vaginalne izločke, odluščene delčke maternične sluznice, vitamine, minerale in bakterije.
V prvih dneh je menstruacija svetlo rdeča ali brusnične barve, saj se endometrij lušči hitreje. Tretji ali četrti dan menstrualne krvavitve se začne endometrij luščiti počasneje, zato postane kri šibkejša in spremeni barvo v temnejšo; črne ali rjave barve ali pa v svetlejše, rdeče, celo rožnate barve.
V prvih dneh menstruacije lahko ženska čuti bolečino v spodnjem delu trebuha. Te bolečine so lahko močne ali šibke in so posledica povečane tvorbe tkivnih hormonov (prostaglandinov) v steni maternice, kar prispeva h krčenju maternice, s čimer se stara plast tkiva loči od stene maternice in se skozi nožnico izloči v obliki krvavitve.
Nekaterim ženskam se dan ali dva dni pred menstruacijo pojavlja kapljična krvavitev črne, rjave ali temno rdeče barve. V tem primeru gre najverjetneje za ostanke krvi iz prejšnjega menstrualnega ciklusa, ki se še ni uspela izločiti iz telesa in je oksidirala. Za prvi dan menstruacije vedno štejemo dan, ko je menstrualna krvavitev očitna in dovolj močna za uporabo vložka ali menstrualne skodelice. Zelo šibka oziroma kapljična krvavitev v tem primeru spada še h koncu lutealne faze prejšnjega menstrualnega cikla.
Prva menstruacija ali menarha
Prva menstruacija, ki jo imenujemo menarha običajno nastopi ob začetku pubertete in sicer okrog 12. leta starosti. Je pa razpon v katerem lahko nastopi prva menstruacija zelo širok in sicer od 8. do 17. leta starosti. Na to, kdaj bo nastopila menarha vpliva več dejavnikov; prehrana, telesna aktivnost, telesna teža deklice, družinska dinamika pa tudi kulturološki, zemljepisni in etični dejavniki. Če se deklica aktivno ukvarja s športom, bo zelo verjetno prvo menstruacijo dobila nekoliko kasneje.
Prva menstruacija danes nastopi približno dve leti prej, kot so jo dobile naše babice. Deklice namreč v povprečju dosežejo prej tisto telesno težo, ki je pomembna za začetek spolnega dozorevanja. S prvo menstruacijo se lahko za dekle začne tudi obdobje plodnosti, vendar ob menarhi praviloma še ne pride do ovulacije. Reden ovulacijski ciklus in s tem tudi ovulacije se običajno začne šele po enem in pol ali dveh letih po nastopu prve menstruacije. Zato je normalno, da so na začetku razponi med krvavitvami različni – enkrat krajši, drugič daljši.
Šibka menstruacija
O šibkih menstruacijah govorimo takrat, ko so te krajše od pet dni, izločene krvi pa je manj kot 35 ml na menstrualni cikel. Šibka menstruacija je običajno posledica motenj v delovanju jajčnikov (odsotnost ovulacije, motnje v tvorbi rumenega telesa). V tem primeru namreč ne pride do ustreznega razmerja med estrogenom in progesteronom v drugi fazi cikla, maternična stena se ne zadebelji dovolj in posledično je odluščenega tkiva malo.
Do šibke menstruacije lahko privedejo motnje hranjenja, hujšanje, diete, pomanjkanje mikrohranil, pogosta in intenzivna telesna aktivnost, nizek ITM, stres, nenaden čustveni pretres, motnje v delovanju ščitnice, motnje v delovanju hipofize in nekatere avtoimune bolezni. V teh primerih je potrebno ukrepati ter stanje, ki povzroča šibke menstruacije spremeniti oziroma zdraviti. Ustrezen menstrualni ciklus; redne ovulacije, primerna dolžina lutealne faze cikla (od 11 do 16 dni) in normalne menstruacije so odraz zdravja ženske in dobrega počutja.
Šibke menstruacije so normalen pojav pri mladostnicah, v obdobju po porodu, v perimenopavzalnem obdobju in po prekinitvi s hormonsko kontracepcijo. V teh primerih je prisotnost šibkih menstruacij le začasna. Ko se hormonsko stanje v telesu ponovno uravnovesi in pride do ustreznega delovanja jajčnikov, postanejo tudi menstruacije daljše in spet močnejše. Po prekinitvi s hormonsko kontracepcijo se svetuje, da ženska poskrbi za podporo telesa in mu s tem pomaga, da zopet začne prožiti redne menstrualne cikle.
Močna menstruacija
O močni menstruaciji, imenujemo jo menoragija, govorimo takrat, ko ta traja več kot osem dni, ženska pa izgubi 80 ml krvi ali več na menstrualni cikel. Močne menstruacije pogosto ženski povzročajo še druge simptome: slabokrvnost, izčrpanost, utrujenost.
Močne menstruacije so posledica previsoke ravni estrogena in prenizke ravni progesterona. V tem primeru estrogen vpliva na proliferacijo (rast) maternične sluznice, ki pa je pretirana. Močno zadebeljena maternična sluznica se čez nekaj časa sama od sebe razgradi, krvavitev pa je posledično obilnejša; traja več dni kot je normalno, krvi je količinsko res veliko (lahko, da je potrebno vložek zamenjati na vsako uro), poleg krvi pa se lahko izločajo tudi kosi tkiva.
Močna menstruacija je lahko tudi posledica polipov ali miomov, ki so prisotni v votlini maternice. Zaradi teh, sicer nenevarnih izrastkov, je površina maternične sluznice večja in zato je tkiva ob luščenju več, krvavitve pa so močnejše.
Močne menstruacije so pogosto prisotne tudi ob boleznih kot so: endometrioza, adenomioza, sindrom policističnih jajčnikov, bolezni ščitnice in sladkorna bolezen. Močna menstruacija je lahko tudi znak raka maternice, zato je ob prisotnosti menoragije potrebno izključiti tudi to.
Močna menstruacija je zelo značilna pri starejših ženskah, v perimenopavzalnem obdobju. Takrat prične delovanje jajčnikov pešati, posledično v telesu ni več ustreznega hormonskega razmerja, kar rezultira v močne menstruacije. Gre sicer za to obdobje naraven pojav, ki pa vseeno zahteva pozornost, saj je ženska ob močnih menstruacijah pogosto slabokrvna in izčrpana. V tem primeru je potrebno uživati hrano, ki je bogata z železom in vitaminom C, po nasvetu zdravnika pa je potrebno železo tudi nadomeščati z dodatkom.
Boleča menstruacija
Boleča menstruacija je zelo pogost pojav. Po nekaterih ocenah naj bi imelo boleče menstruacije kar 80 % žensk. Že nekaj dni pred menstruacijo se pričnejo v maternični steni tvoriti prostaglandini (tkivni hormoni), ki omogočajo krčenje maternice in s tem izločanje odvečnega tkiva v primeru, da v ciklu do zanositve ni prišlo. Kadar je prostaglandinov v steni maternice preveč, bodo krči intenzivnejši, celice pa bodo slabše prekrvavljene in oskrbljene s hranili in kisikom. Vse skupaj bo rezultiralo v bolečino ob menstruaciji.
Na sintezo prostaglandinov lahko ženska do določene mere vpliva tudi sama. Neuravnotežena prehrana, pretirano uživanje sladke in preslane hrane, kajenje in pitje kave v lutealni fazi cikla še dodatno spodbudi tvorbo prostaglandinov, kar pa pomeni nastop bolečih menstruacij. Tudi pomanjkanje magnezija je pogost razlog za neprijetno bolečino ob menstruaciji, zato je dobro, da ga ženska v primeru bolečin dodaja tudi preko prehranskega dopolnila.
Boleče menstruacije delimo na primarno in sekundarno disemnorejo. Primarna dismenoreja je posledica povečane tvorbe prostaglandinov v steni maternice, rodila ob tem ostajajo neprizadeta. Pri sekundarni dismenoreji pa se bolečina pojavlja kot posledica nekih patoloških stanj v rodilih ženske. To je lahko v primeru endometrioze, adenomioze, miomov ali polipov. V tem primeru je potrebno zdraviti vzrok oziroma primarno stanje v telesu, ki boleče menstruacije povzroča.
Značilnosti primarne dismenoreje so: z bolečimi menstruacijami se ženska sooča že od mladosti, bolečina v času menstruacije traja največ 48 ur, bolečina je lahko močna in izjemno neprijetna, a ne vpliva pretirano na kvaliteto življenja posameznice, s spremembo življenjskega sloga in dodatki vitaminov (magnezij) se boleče menstruacije zmanjšajo oziroma izzvenijo.
Pri sekundarni dismenoreji pa se boleče menstruacije pojavijo ali zelo poslabšajo v odraslem obdobju ženske, bolečina navadno traja več kot 48 ur, lahko je prisotna tudi celoten čas menstruacije, bolečine so pogosto izjemno boleče in vplivajo na kvaliteto življenja posameznice (ženske izostajajo iz šole, službe in drugih obveznosti), farmakološka terapija in sprememba življenjskega sloga bolečih menstruacij ne odpravi.
V primeru, da obstaja sum na sekundarno sismenoreja, se mora ženska obrniti na izbranega ginekologa, ki jo bo napotil na diagnostične preiskave (običajno je to ultrazvok ali laparoskopija). Diagnostične preiskave so pomembne za potrditev diagnoze in nadaljnje zdravljenje.
Zadnja menstruacija
Zadnja menstruacija pri ženski običajno nastopi med 45 in 55 letom starosti, redko tudi prej ali pa kasneje. Že nekaj let pred zadnjo menstruacijo pride v telesu do očitnih hormonskih sprememb in do sprememb v menstrualnem ciklu; ti se običajno skrajšajo, lahko se tudi podaljšajo, krvavitve pa do daljše in obilnejše ali pa krajše in šibkejše. Vse to je posledica naravnega pešanja jajčnikov, redkih ovulacij ali odsotnosti le teh.
Eno leto po zadnji menstruaciji nastopi menopavza – določimo jo retrospektivno. To je obdobje velikih hormonskih sprememb in je sporočilo, da se je ženska plodnost zaključila, možnosti za zanositev ni več.
Ženska, ki spremlja in pozna svoj menstrualni ciklus, lahko bolje razume spremembe v svojih menstrualnih ciklih in spremembe menstruacije.
