Preden sem sploh začela razmišljati o tem, da bi imela otroka, si nikoli nisem predstavljala, da bom imela težave z zanositvijo. Tudi partner ni nikoli podvomil v to. Prve misli o materinstvu so se v meni prebudile pri 28 letih, torej dve leti nazaj. S partnerjem sva bila na dopustu in odprla sem pogovor na to temo. Oba sva se strinjala, da je pravi čas in da si želiva postati starša. Po pol leta poskušanja se je v meni pojavil strah. Začela sem brati različne forume, skupine … Pogovori so se večkrat vrteli okoli iste teme — težave z zanositvijo, pari, ki se več let trudijo, da bi postali starši.
Ker po značaju težko čakam in ne ukrepam, sem se odločila, da moram preveriti, kaj je narobe, da nama ne uspe. Odšla sem na samoplačniški pregled, kjer so mi vzeli kri in preverili delovanje hormonov. Partner je opravil spermiogram, ki ni pokazal nobenih odstopanj. Čez 14 dni sem imela še en pregled, kjer mi je zdravnik interpretiral izvide.
In potem šok — nekaj, česar si nikoli ne bi mislila. Nizka zaloga jajčnih celic za mojo starost: zelo nizek AMH in visok FSH. Največji problem pa je bila, po mojem mnenju, zdravnikova komunikacija. Bil je sicer zelo prijazen, a res neprimeren, ko je rekel, da bi lahko čez pol leta šla v meno. Te besede so mi še leto dni odzvanjale v glavi. Komaj sem jih predelala in se umirila.
Ta isti zdravnik mi je predlagal naj opravim laparoskopijo in histeroskopijo. Šla sem do osebne ginekologinje po napotnico. Ginekologinja je bila sprva »jezna« name in me oštela, da se takšne stvari ne počnejo na ta način, da je telesu treba dati čas. Na koncu je napotnico vendarle napisala in čez mesec dni je sledila operacija.
Na operaciji so odkrili manjše zametke endometrioze. Dobila sem navodila naj dva meseca po posegu jemljem hormonsko kontracepcijo. Med tem časom nisem imela menstruacije. Ginekologinja mi je pojasnila, da zdravilo deluje tako, da v telesu umiri vnetje, in da se zaradi začasne amenoreje endometrioza ne more širiti. Bilo je psihično zelo naporno. Bala sem se, da ne bom mogla imeti otrok. Veliko sem brala forume in skupine na Facebooku, se povezovala s puncami s podobnimi težavami … Dobro pri vsem tem je bilo, da je partner ohranil trezno glavo in ni imel niti kančka dvoma, da bova imela otroke. Za to sem mu neskončno hvaležna.
Med iskanjem informacij o neplodnosti, endometriozi pa sem naletela na ABili in na Alison, prosila sem jo za pomoč. Umirila me je in mi dala upanje. Problema sva se lotili celostno, od začetka. Pojasnila mi je, kako endometrioza vpliva na plodnost, kaj v tem primeru pomeni nizka ovarijska rezerva in predvsem – kako to situacijo reševati. Odložila sem misel na slabo ovarijsko rezervo in začela spremljati svoj cikel.
Naložila sem si ABili aplikacijo, vsak dan opazovala izcedek, merila bazalno temperaturo in v času ovulacije naredila nekaj LH-testov. Spoznala sem svoj cikel in svoje telo. Uredila sem prehrano — izločila sladkor in pšenično moko, zmanjšala mlečne izdelke iz kravjega mleka, poskrbela za dovolj gibanja in spanja. Alison mi je svetovala tudi uvedbo prehranskih dopolnil: vitamin D, omega-3, inozitol, železo, magnezij, vitamin C, NAC. Po vseh teh ukrepih se je moj cikel uredil.
Imela sem res lepe, 28-dnevne cikle, bazalna temperatura se je dvigovala in spuščala, kot mora. Z Alison sva bili ves čas v stiku in vedno, ko sem imela kakšen dvom, sem ji pisala — hitro je odgovorila, mi pojasnila situacijo, me usmerila in me pomirila. Hodila sem tudi na bioresonanco kar verjamem, da je dodatno pripomogla k ureditvi hormonov.
Zanosila sem po sedmih mesecih uporabe ABili metode. Že pred pozitivnim nosečniškim testom, sem nekako čutila, da je nekaj drugače. Za novo leto sva šla s partnerjem na en hrib gledat ognjemet. Med vzponom me je bolel križ — nekaj, kar se mi ni še nikoli zgodilo. Potem sem ponoči sanjala, da jem nekaj zelo dobrega, in ko sem se zbudila, sem bila neznansko lačna. Ni mi dalo miru in naredila sem test, ki je bil pozitiven.
Naročila sem se na pregled in okoli 8. tedna doživela še eno presenečenje: ginekologinja je potrdila dvojčka! Trenutno sem v 35. tednu nosečnosti. Nosečnost je poteka brez težav, razen začetnih slabosti. Sedaj pa že komaj čakam, da spoznam moja dva sončka. Alison bi se rada zahvalila za njeno pozitivno energijo, potrpežljivost, pomoč in vse strokovne nasvete in navodila, ki mi jih je dala.
V. V.
