PMS: predmenstrualni sindrom
Hormoni, ki jih pri ženskah ciklično izločajo žleze z notranjim izločanjem, zalivajo ženske možgane in vplivajo na delovanje njihovih tokokrogov. Pri vseh ženskah v rodni dobi se možgani vsak dan malo spremenijo. Nekateri deli možganov se mesečno spremenijo tudi za 25 %. Spremembe lahko postanejo zelo burne, vendar jih večina žensk kar dobro obvladuje. Včasih pa so te spremembe tako nenadne in velike, da jih ženska občuti preko pretirane vznemirjenosti, ki jo lahko pripravi do tega, da ne more delati ali se s komerkoli pogovarjati, nenadoma plane v jok ali pa občuti zelo močno jezo, celo agresijo. Še pred dnevi je lahko okoli sebe opazila veliko lepega, potem pa nenadoma vidi prihodnost črno in začne sovražiti sebe in svoje življenje. Kakor hitro se hormnosko ravnovesje v telesu spet spremeni in se ravnovesje ponovno vzpostavi, postane spet najboljša različica sebe. To skrajno delovanje ženskih možganov, ki jo povzroča ciklično delovanje hormonov, imenujemo PMS in zelo nazorno prikazuje, kako se ženski možgani lahko v hipu spremenijo.
PMS simptomi
Gre za skupek neprijetnih simptomov, ki se izrazijo pred nastopom menstruacije. Večina žensk pred menstruacijo občuti pomanjkanje moči, brezvoljnost, razdražljivost, potrtost in druge oblike nelagodja. Vse to je naravno in je pogojeno s spustom estrogena in progesterona. Tovrstne spremembe občuti od 50 do 75% žensk in zanje velja, da so ti telesni in čustveni preskoki manj opazni in so za žensko lahko obvladljivi. Pri PMS-u pa gre za izrazitejše in močnejše simptome, ki se pojavljajo na telesnem in čustvenem nivoju in pogosto resno ovirajo vsakodnevno življenje žesnke. Takšne spremembe pa doživlja od 20 do 30% žensk, od teh pa jih kar 10% zaradi simptomov doživlja veliko fizično izčrpanost.
Najpogostejši simptomi PMS-ja so: napetost in razdražljivost, utrujenost, jokavost, depresija in anksiozne motnje, nihanje razpoloženja, glavoboli in migrene, težave s koncentracijo, kronična utrujenost ali nespečnost, povečana potreba po hrani ali zmanjšan apetit, občutljivost dojk, vrtoglavice, težave s kožo, težave s težo, napihnjenost, predmenstrualni krči, velika želja po ogljikovih hidratih in sladkarijah. Za PMS je značilno, da se simptomi začnejo vsaj 4 dni pred menstruacijo in ni nujno, da so vsak ciklus enako izraziti, prav tako se pri nobeni ženski ne pokažejo vsi našteti simptomi. Za diagnosticiranje PMS je dovolj prisotnost že enega simptoma, ki pa je močno izražen in ovira žensko funkcionalnost. Simptomi PMS pretežno ali v celoti izzvenijo, ko nastopi menstruacija.
Predmenstrualna distrofična motnja
Druga oblika PMS-a je t.i. PMDM – predmenstrualna distrofična motnja. Ta izraz se po klasifikaciji bolezni uporablja v psihiatriji, kjer se išče simptome na psihološki ravni. Simptomi PMDM so: napestost, tesnobe, razdražljivost, kronična utrujenost, nespečnost, slabša koncentracija, panični napadi, črne misli, napadalnost in agresija, depresija, misli na samomor in celo poskusi samomora. Za PMDM velja, da mora biti prisotnih najamenj pet simptomov, ki se navadno izrazijo in trajajo teden dni pred nastopom menstruacije.
PMS predstavlja tudi veliko tveganje za razvoj depresije in razvoj poporodne depresije. Leta 1987 so namreč našli povezavo med nizko vrednostjo progesterona in zmanjšano vrednostjo serotonina, kar pa predstavlja vstopno mesto za razvoj depresije.
Vzroki za PMS
Vzroki za PMS še niso povsem znani. Pojavil naj bi se zaradi nihanja hormonov, natančneje zaradi prenizke vrednosti progesterona ter nesorazmerja med estrogenom, progesteronom in testosteronom. Pri nekaterih ženskah pa se znaki PMS-a izrazijo kljub temu, da so vrednosti hormonov v mejah normale. Obstaja tudi teorija, da naj bi bil osrednji živčni sistem občutljiv na progesteron, ki se poviša v drugem delu menstrualnega ciklusa. Na razvoj in prisotnost PMS-a pa vsekakor pripomore tudi življenjski slog posameznice, stres, zgodovina družinskih odnosov, prisotnost travm, čustvena občutljivost.
PMS se pogosteje izrazi pri ženskah, ki jemljejo hormonsko kontracepcijo, saj ta njihov naravni ritem telesa povsem iztiri in ga umetno spremeni. V obdobju po porodu, po umetnem ali spontanem splavu in po kirurških posegih rodil. Prisotnost simptomov pri PMS-u se stopnjuje s starostjo in po porodih. Genska povezava pri PMS-u ni bila dokazana.
Diagnoza
Samoopazovanje in beleženje menstrualnega ciklusa lahko hitro pokaže hormonsko neravnovesje. Takšni ciklusi nam lahko kažejo odsotnost ovulacje in menstruacije (amenorejo), kapljične rjave ali črne izcedke pred nastopom menstruacije, prekratko lutealno fazo, ki je krajša od 11 dni. Za postavitev diagnize PMS je pomembna tudi ocena psihičnega in čustvenega stanja. Zelo pomemben je tudi podatek, da se simptomi izboljšajo ali povsem izzvenijo ob nastopu krvavitve. Krvne preiskave lahko pokažejo nizke vrednosti estrogena in progesterona, lahko tudi visoko vrednost prolaktina.
PMS lahko spremlja tudi druge ginekološke in kronične bolezni, kot so policistični jajčniki, endometrioza in endokrine bolezni.
Zdravljenje
Pri zdravljenju je zelo pomembno preveriti življenjski slog ženske in pogledati na tisto področje, ki najbolj kliče po spremembi. Navadno je to sprememba prehrane, iz slabih in pomanjkljivih prehranskih navad do uravnotežene prehrane, gibanje in izogibanje stresu s pomočjo sproščanja, počitka in ukvarjanja s hobiji. Kajenje, pretirano uživanje alkohola in druge odvisnosti se odsvetujejo. V hujših primerih se svetuje tudi začasno jemanje antidepresivov, da se v možganih najprej uredi serotoninsko ravnovesje. V tem primeru pa je priporočljiv tudi proces psihoterapije s pomočjo katere se regulira čustvene in telesne napetosti.
Kadar gre za pomanjkanje progesterona, je dodajanje progesterona nujno, da si telo lahko opomore. Progesteron se prejema v obliki oralnih tablet, ki jih pri jemanju navadno svetujejo od 18. dne ciklusa dalje. Vendar pa ta način zdravljenja ne bo učinkovit za ženske, ki imajo cikle daljše od 28 dni in za ženske, ki imajo neredne krvavitve. Najbolj učinkovito zdravljenje je v primerih, ko ženska zna prepoznati nastop ovulacije in s tem lutealno fazo, kar ji omogoča, da bo progesteron jemala natančno, kar pa pripomore k učinkovitemu zdravljenju.
Kadar je PMS del drugih bolezni, endometrioza, POCS, endokrine bolezni, je sprva nujno potrebno zdravljenje tega bolezenskega stanja.
PMS in Billingsova metoda
Billingsova metoda ženski omogoča, da s pomočjo spremljanja in beleženja menstrualnega ciklusa prepozna znake in simptome, ki morda kažejo na pomanjkanje progesterona oz. na neravnovesje med estrogenom in progesteronom. Poleg tega pa lahko natančno vidimo v katerem delu ciklusa se določeni simptomi pojavljajo, kar nam pomaga, da lahko simptome, kot so glavoboli, razdražljivost, tesnoba itd., povežemo s ciklusom in s hormonskim stanjem v telesu in jih tako ne obravnavamo, kot posamičen in naključen problem. S tem, ko z beleženjem dobimo vpogled v ženski ciklus, nam to pomaga, da je zdravljenje ciljno usmerjeno, sam pristop in zdravljenje ženske pa je individualno in zaradi tega tudi bolj uspešno.
Zdravljenje PMS-ja je precej odvisno od simptomov, ki jih ženska ima in od intenzivnosti le teh. Žal ne obstaja enega in edinega načina, ki bi vsem ženskam enako pomagal ublažiti, zmanjšati oziroma “pozdraviti” PMS. Nekaj predlogov za nefarmakološko lajšanje pa najdeš tudi v spodnjem mini priročniku.
